|
ŽUPNIJSKA KARITAS POLZELA
-
Župnija sv. Marjete Antiohijske, Polzela
-
Polzela 132 b, 3313 POLZELA, Slovenija
-
Voditelj ŽK: Blaž Jelen, Polzela 194 a, tel. (03)5720-066
-
Duhovni voditelj ŽK: Jože Kovačec, župnik in dekan na Polzeli
+ + +
Ustanove, pod katere spadamo:
+ + +
TELEFONSKE ŠTEVILKE SVETOVALNIC:
*
Pomoč starejšim - pomoč na domu
01/300-59-63
Helena Zevnik, vms, prof. zdravstvene vzgoje, vodja Centra za pomoč na domu
*
Pomoč odvisnim (Center za pomoč odvisnim, Skupnost Srečanje)
080 1221
Zvone Horvat, dipl. soc. del.
Robert Jereb, dipl. soc. del.
*
Pomoč ženskam in materam v stiski
01/366-77-21
Jana Metelko, dipl. soc. del.
*
Pomoč brezdomcem
02/252-2697
Boštjan Cvetič, pravnik, ŠK Maribor
USTANOVITEV IN ZAČETKI
Prvi vzvod za ponovno vzpostavljeno organizirano dobrodelnost v Sloveniji je bila skupina entuziastov s tistim začetnim žarom, ki je nujno potreben, da se rodi nekaj velikega, plemenitega in trajnega (intervju z dr. Metko Klevišar v glasilu ŽAREK DOBROTE).
Karitativna dejavnost Katoliške Cerkve je bila v socialistični Jugoslaviji prepovedana. Na Polzeli smo v letu 1990 doživeli prav 1. novembra na Vseh svetih dan hude poplave, ki so prebivalcem nagnale strah v kosti. Nemočno so opazovali most čez strahovito naraslo Savinjo v Parižljah, ki ga je podivjano vodovje ogrozilo do te mere, da so prepovedali promet čezenj. Razbesnela voda je odnašala drevje, različne predmete in celo živali iz hlevov. Pri eni hiši je voda odnesla prašiča, pa so ga pošteni najditelji vrnili. Čez nekaj dni je bilo strahotno pogledati vso škodo: vsepovsod blato in umazanija v poplavljenih kleteh, neuporabna stanovanja, neužiten krompir in sadje v shrambah... Treba je bilo odvreči okuženo hrano celo iz vloženih kozarcev, oprati drva in premog - vse je bilo prepojeno s smradom in mokroto. Stene so bile globoko razmočene in blatne, ponekod je izpodkopalo temelje stavb. Takrat se je pokazalo, da imajo oblasti in načrtovalci zares prav, ko ne dovolijo graditi na ogroženih poplavnih območjih. Nekatere prebivalce je bilo namreč treba celo izseliti iz njihovih domov, dokler ni voda dovolj upadla in dokler niso dosegli vsaj minimalnih pogojev za življenje in bivanje.
Takrat, ko je ljudstvo trpelo, ne samo v strahu pred naslednjimi morebitnimi poplavami, ampak tudi pred grožnjo vojne nevarnosti, v negotovih časih burnih političnih sprememb, ko se je situacija spreminjala iz ure v uro, ko se je Slovenija podala na pot osamosvojitve, je bil čas za začetek organizirane dobrodelne dejavnosti. Strah pred stisko je ljudi združil do te mere, da so tudi dosedaj mlačni začeli delovati, dosedaj neodločni pa so postali aktivni na odgovornejših vplivnih področjih in požrtvovalno pokazali dobršno mero dobrotljivosti in razumevanja v kriznih situacijah.
Z željo po samostojnosti si je Slovenija nakopala veliko odgovornost in z osamosvojitvenim odporom vrsto problemov, ki jih je bilo treba odpravljati vsakodnevno in točno, brez velikih napak in slabih odločitev. Alarmantna poročila o novih in novih napadih JLA na vojaške in civilne cilje so psihozo ljudi spreminjala v samoobrambno držo za ohranitev sebe in najbližjih. V takih razmerah ljudje postanejo bolj občutljivi tudi za stisko drugih, lažje razumejo trpljenje nemočnih in solidarnost pride do polne veljave.
Prav kmalu potem, ko se je ustanovila Slovenska Karitas, smo se za ustanovitev svoje odločili tudi na Polzeli. Župnijski pastoralni svet (župnik Jože Kovačec in predsednik ŽPS Stanko Novak) je v aprilu 1991 sklenil ustanoviti svojo dobrodelno skupino. Za voditelja je bil na hitro potrjen Blaž Jelen. Predlagan je sicer bil domači zdravnik dr. Janez Cukjati, pa je Blaž oporekel: "On pa res ne utegne, saj je v službi praktično 24 ur dnevno!" "Pa bodi ti!" so odločili na ŽPS. Pri tem je tudi ostalo. Prizadevna katehistinja Milica Kralj je prva leta dežurala po dvakrat tedensko, ljudem v stiski pa je ustrežljivo pomagala tudi izven uradnih ur. Dobrodelne ideje je znala tudi uresničevati preko svoje osebne dobrote. Za največje stiske z našega območja smo izvedeli od medicinske patronažne službe in od takratne Krajevne skupnosti Polzela. Povezali smo se tudi z Osnovno šolo. V času begunski centrov smo sodelovali predvsem z Velenjem in Letušem. Najbolj smo begunke razveselili s tem, da smo jim priskrbeli volno. S pletenjem so si tako krajšale čas in vsaj za kak trenutek pozabile na svojo stisko.
V spodnjih prostorih župnijske cerkve smo dobili dve manjši sobi za skladišče in eno predsobo za sprejemnico. Tam nam je - po brezplačno izdelanem načrtu arhitekta Marka Virtiča iz Velenja - domači mizar Jože Pencelj izdelal police za tekstil, hrano in higienske potrebščine, ki smo jih začeli zbirati ter deliti vedno večim povpraševalcem v raznih akcijah. Les za police so prispevali dobrotniki. Dokler je bilo v Sloveniji obvezno služenje vojaškega roka, smo imeli za pomoč kar nekaj vojaških obveznikov v naši Karitas, kamor so bili dodeljeni zaradi ugovora vesti na civilno služenje.
Župnija te prostore rabi za vzgojno izobraževalne namene, zato smo svojo dejavnost preselili v sosednjo župnijsko stavbo, kjer s svojo dejavnostjo ne motimo verskega dogajanja v cerkvi. Ko nam je predprostor v nalivu poplavila voda, ki je pridrla čez prag, smo spet šli v akcijo in vhod s pragom sami zabetonirali. Obnovljene in delno opremljene prostore je prišel blagoslovit predsednik Škofijske Karitas g. Branko Maček iz Maribora.
Prostore si delimo z Ustanovo Malteški križ Polzela.
DOGAJA SE V LETU 2006
-
Humanitarna katastrofa v sudanski pokrajini Darfur (položnice)
-
Izobraževanje Karitas prostovoljcev v Preboldu (predavanja)
-
Izdelovanje rož iz barvnega krep papirja (skupinsko delo)
-
Udeležba na dobrodelnem koncertu Dekanijske karitas Z ROKO V ROKI
-
Izdelovanje butaric in prodaja na sejmu na cvetno soboto (skupinsko delo)
-
Izvedba dobrodelnega srečolova na tem sejmu
-
Razdeljevanje pomoči iz EU rezerv (sodelovanje Karitas, Rdečega križa, zdravniške in patronažne službe)
-
Srebrna maša direktorja ŠK Maribor
-
Srebrna maša župnika Jožeta
|
|
 |
|
* |
Srebrna maša župnika Jožeta |
AKTIVNOSTI
-
Sodelovanje v vseh akcijah Škofijske Karitas Maribor in Slovenske Karitas Ljubljana
-
Svetovalna pisarna odvisnikom in njihovim svojcem - ŠK Maribor
-
Občasne zbiralne akcije: hrana, oblačila, prehrambene artikle z daljšim rokom obstojnosti, toaletne potrebščine, denarna sredstva
-
Sodelujemo na spletni strani Župnije Polzela - dejavnost - karitas
-
Iskanje upravičencev in sprejemanje odločitev o pomoči
-
Pomoč ljudem v stiski: brezposelnim, brezdomcem, beguncem...
-
Obisk ostarelih, osamljenih ali onemoglih na domu
-
Materinski dan
-
Miklavževanje za otroke
+ + +
NAPOTKI, OBVESTILA
Dežurstvo za prejemnike pomoči izvajamo dvakrat v mesecu (prvi in tretji četrtek od 15.30-16.30)
OPRAVLJENO DELO
1991 - 1992 - 1993 - 1994 - 1995 - 1996 - 1997 - 1998 - 1999 - 2000 - 2001 - 2002 - 2003 - 2004 - 2005 - 2006 - 2007 - 2008 - 2009 - 2010 - 2011 - 2012 - 2013 - 2014 - 2015 - 2016 - 2017 - 2018 - 2019 - 2020 -
-
Pred vhodom v Karitas ne puščajte oblačil, vreč in podobnega; stvari, ki ste jih namenili ljudem v stiski, izročajte v sprejemnici le ob času dežurstev.
-
Kontejnerjev Humane za zbiranje odpadnih oblačil ni več. Vse morebitne odpadne stvari lahko občani Polzele zdaj oddajo v zbirnem centru v kamnolomu Andražu vsako soboto od 8. - 12. ure
-
-
2005
|
|
 |
|
|
Srečanje karitas skupine 2005.
|
|
|
|
-
Leto 2005 smo pričeli z razdelitvijo Karitas položnic pri vseh nedeljskih mašah - nabirka za najnujnejšo pomoč za žrtve cunamijev in potresov v Aziji.
Pripravili smo postno predavanje jezuita patra Marka Zupanca, ravnatelja študentskega doma v Škofovih zavodih Šentvid nad Ljubljano. Vsebina predavanja: odločitve v življenju. Bilo je veliko poslušalcev, zavzeto sodelovanje z vprašanji in izčrpnimi odgovori predavatelja.
Sooblikujemo podstran Karitas na spletni strani Župnije svete Marjete Polzela.
Plenuma Karitas ob 15. obletnici Škofijske karitas Maribor so se udeležile štiri članice iz ŽK Polzela.
Na pomladnem/velikonočnem sejmu Turističnega društva občine Polzela smo na parkirišču pri občinski stavbi organizirali dobrodelni srečolov. Srečke so prodajali otroci iz pobirmanske skupine, prodali so 196 srečk v skupni vrednosti 102.000 sit. Vsaka srečka je prinesla dobitek. Glavni dobitek je bila video omarica GARANT. Vsem sodelujočim in dobrotnikom pohvala in zahvala!
Izdelovali smo butare za cvetno nedeljo in jih prodali na pomladanskem sejmu Turističnega društva. Naše butare so bile še vedno nekoliko prevelike, zato je potrebno glede na želje v naslednjem letu narediti manjše. Izdelati bo potrebno vsaj 40 butaric.
Vodstvo Župnijske karitas Polzela se je 12.10.2005 v Mariboru udeležilo zahvalne maše in slovesne akademije ob 15-letnici Škofijske karitas Maribor.
    
Izvedli smo dobrodelno akcijo DAR JESENI, že sedmič po vrsti, zato lahko trdimo, da je postala tradicionalna. Radio Tempo nam je omogočil intervju neposredno v dopoldanski oddaji, novinar Tone Tavčar pa časopisno reportažo. Odziv je bil skromnejši kot vsa leta dosedaj. Tudi tokrat je za brezplačen prevoz s kombijem poskrbelo podjetje Garant in šofer Stane Hrušovar. Iskrena hvala!
Miklavževanje kot vsako leto. Več kot 500 obdarovanih. Hvala, prisrčna zahvala za vsestransko sodelovanje in pomoč vsem dobrotnikom in ekipi!
-
-
PLANI IN NAČRTI ZA PRIHODNOST
Blažiti bomo skušali posledice brezposelnosti in neurejenih družinskih odnosov.
Okrepiti svetovanje odvisnikom po telefonu, ker je po našem mnenju premalo zanimanja, posledice odvisnosti pa vedno bolj razdiralne in hude.
Večjo skrb nameravamo posvetiti duhovnemu in strokovnemu izobraževanju in vzgoji sodelavk in sodelavcev naše Župnijske karitas.
POVABILO
Zanimajte se, vprašajte, svetujte, pomagajte ...
NAŠI VAROVANCI
Skrbimo za ljudi v stiski na območju Župnije Polzela. Prosilci prihajajo včasih tudi iz drugih župnij Dekanije Žalec. Ob vse večji brezposelnosti so jih začeli k nam pošiljati tudi iz socialne službe in Rdečega križa.
Na Polzeli je Dom ostarelih upokojencev, ki skrbi za onemogle ljudi z našega območja, zato doslej pri naši Karitas nismo izvajali posebne organizirane pomoči na domu.
Nekateri potrebujejo zgolj pozornost, nekaj minut za zaupen pomenek, drugi hočejo le določen artikel. Nekateri pridejo zaradi resnih problemov, včasih pa kdo le iz radovednosti.
NAŠI POKROVITELJI IN DOBROTNIKI
Potrebujemo nekaj rednih sponzorjev in donatorjev, saj pri stalnih prosilcih ne moreš ublažiti materialnih stisk, če ni stalnega priliva. Financirale so nas nekatere dobrosrčne osebe v župniji. Po zgledu nekaterih Karitas smo zaprosili takratno Občino Žalec za mesečno dotacijo in jo tudi redno dobivali. Ko se je ustanovila Občina Polzela, je prevzela tudi skrb za dotacijo.
Vse smo delali brezplačno, prevažali smo z lastnimi avtomobili, za večje prevoze pa so nam priskočili na pomoč gasilci iz Polzele in Ločice ter voznik iz tovarne pohištva Garant. Večkrat nam kdo pomaga v tej ali oni obliki: z uslugo, nasvetom ali materialno. Med dobrotniki so takšni, ki ne marajo javne publicitete, zato se iskreno zahvaljujem čisto vsem, ki ste pomagali ali še naprej pomagate pri našem skupnem delu - uresničevanju dejavne ljubezni do bližnjega.
KDAJ NAS GLAVA BOLI (ZA IN PROTI, TEORIJA IN PRAKSA, OČITKI IN POMISLEKI)
Pogosto nam postavljajo izzivalno vprašanje: "Zakaj vendar pomagate pijancem in delomrznežem? Ne dam nič!"
Naš odgovor: "Ni treba pomagati tistim, ki imajo dovolj sposobnosti, da se znajo sami spraviti iz težkih življenjskih situacij. Pomagati moramo tistim nemočnim, ki iz stiske sami ne znajo ali ne zmorejo ali si ne upajo."
Kolikokrat omagujemo in obupujemo, da te ali one zadeve nismo mogli urediti. Kako le? Dolžni smo napraviti, kolikor je v naših močeh. Stiske in lakota, trpljenje in pomanjkanje, nerazumevanje in nespoštovanje bodo kljub vsem našim prizadevanjem še naprej mučile ljudi po vsem svetu.
Zelo nas boli, če celo deklarirani kristjani zavračajo dobrodelnost kot nekaj nepotrebnega, kot dajanje potuhe. Ne zavedajo se, da je prav dobrodelnost obvezna kristjanova lastnost, celo dolžnost.
Zanimivo je, da včasih tisti najbolj revni in ljudje v veliki stiski nočejo prositi za pomoč ali jo celo odklonijo.
V BLAG SPOMIN
V času vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, ko so se valile v Slovenijo množice hrvaških in bosanskih beguncev, nam je največ pomoči omogočila karizmatična s. Mihelangela Maraž iz Gorice, ki je kljub hudi bolezni premogla neverjetno energijo, umetnost prepričevanja italijanskih dobrotnikov in iznajdljivost pri nezaupljivih obmejnih organih. Zgodilo se je, da so skupaj z njo morali po osem ur čakati na meji, preden so jim dovolili prehod polno natovorjenega vozila. Pa jih niso ovirali italijanski, ampak slovenski cariniki in policisti... V takih razmerah je težko ohraniti strpnost in mirno vztrajati. Le z Božjo pomočjo je mogoče tudi to. Sestra Mihelangela je delala z vsem žarom, dobrotljivo, ljubeznivo in strogo, dokler ni omagala pod težo bolezni. Naučila nas je odločnosti, da ne odnehamo že kar pred prvo oviro. Blag ji spomin!
Blaž Jelen
PREBRALI SMO ZA VAS
*
... Nekdo od otrok mi je nekoč dejal: "Takega Boga, kot ga imate vi, bi pa tudi jaz imel!" Menim, in tudi lastna izkušnja me je pripeljala k temu, da moraš biti odprt za delovanje ljubezni. Bog ti odpira vsa vrata ter te pripelje ravno tja, kjer hočeš biti orodje v njegovih rokah...
Barbara Vidmar v glasilu Karitas ŽAREK DOBROTE (Leto 2005, št. 7)
*
PREHOJENA POT
(Od začetkov do pridobljenega statusa humanitarne organizacije)
Cerkev na Slovenskem je maja 1990 ustanovila Slovensko Karitas z namenom, da bi v slovensko družbo po 45 letih prepovedi prinesla več upanja, miru in ljubezni. ŠK Maribor je bila ustanovljena oktobra istega leta. Po preizkušnjah (poplave, tranzicija, vojna za Slovenijo in po bivši skupni državi, begunstvo, socialne stiske) se je prepoznavnost in pomembnost Karitas na Slovenskem začela večati, tudi na račun kakovostnih programov in projektov, nesebičnega delovanja naših prostovoljcev po župnijah ter tudi s pomočjo medijev, ki objektivno poročajo tudi o našem delu. Ta dobrota se širi tudi izven meja župnije in škofije.
Status humanitarne organizacije po 15 letih delovanja pomeni priznanje, da je naše delo v javnem interesu in odgovornost, da kot pokončni kristjani in uresničevalci zapovedi ljubezni transparentno, pošteno in pravično razdeljujemo zbrana materialna in nematerialna sredstva. Pri svojem delu moramo biti prijatelji, ki si medseboj znamo in hočemo pomagati, ne glede na različne poglede na določeno zadevo. Karitas pomeni iti človeku naproti.
Zlatko Gričnik, generalni tajnik ŠKM
*
VLOGA PROSTOVOLJCEV - OHRANJATI UPANJE
Velika prednost laičnega prostovoljstva v socialnem delu je v tem, da ljudje s hudimi socialnimi težavami lažje najdejo stik s prostovoljcem in pridejo ob njegovi pristni življenjski izkušnji lažje do uvida v bistvo svoje težave in stvarne rešitve kakor ob informaciji strokovnjaka.
Nekaj predlogov za ohranjanje upanja:
- dodajajte moč; pohvalite njegove dosežke in opogumljajte
- ohranjajte včlanjenost in stik z domačo družino
- podpirajte moč okrevanja; ne prezrite njegove boličine
- poskrbite za celostnost v okviru danih možnosti; naj se prosilec tudi sam trudi
- prizadevajte si za dialog in sodelovanje
- verjemite vanje; molite zanje in zase
Polona Šporin, dipl. soc. del. (Žarek dobrote, jun. 2004)
*
NA POTI DRUG Z DRUGIM
Gospod Branko Maček - ob ustanovitvi Škofijske karitas Maribor vas je škof dr. Franc Kramberger imenoval za prvega direktorja. Kaj je bilo tisto, kar vas je vodilo na področje dobrodelnosti?
Vse se začne v družini. Izhajam namreč iz devetčlanske delavske družine, kjer se je vse moralo znati deliti, saj bi bilo drugače težko. Najbolj me je zaznamovalo bogoslovje (že v 1. letniku sem navezal stik z Ognjiščem - Predalom dobrote, kjer smo nekateri bogoslovci pomagali. Tu sem spoznal in sodeloval z gospodom Boletom. sestrami usmiljenkami, Metko Klevišar, Zoro Čampa, Albertom Štrancarjem, p. Marijanom Šefom, Mijo Zajec in drugimi.), delo kaplana v treh župnijah, še bolj pa imenovanje za voditelja diakonije pri Škofijskem pastoralnem svetu in nato za direktorja Škofijske karitas Maribor. Na vseh župnijah, kjer sem služboval, sem se srečeval tudi z mladimi. Nekaj let tudi s tistimi, ki so vsako leto pomagali na Brezju na srečanju bolnikov in invalidov pripravljati in pospravljati...
Helena Zevnik, intervju ob 15-letnici Karitas
*
DUHOVNA OBNOVA SODELAVCEV KARITAS
Nekajkrat letno se sodelavci ŠK Koper srečujemo na duhovni obnovi v Kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu. Dosedanje teme: Poklicanost v Karitas, Odrini na globoko, Jezus Kristus v evharistiji - temelj poklicanosti v Karitas. Ko smo se poslavljali od papeža Janeza Pavla II., smo njegove besede iz apostolskega pisma 'Ostani z nami Gospod' vzeli kot njegovo oporoko prav za nas.
Osebno sem prepričana, da so taka srečanja nadvse pomembna. Da ne postanemo le uradniki v človeškem sistemu in da ne pozabimo na Božji sistem.
Jožica Ličen (Žarek dobrote, maj 2005)
*
NAČELO SOLIDARNOSTI KARITAS
Temeljno načelo delovanja Karitas je solidarnost, ki obče dobro postavlja pred lastne interese, pri tem pa podpira in utrjuje graditev skupnosti. Pri svojem delovanju izhaja Karitas iz realnega stanja v družbi, ki ni in ne bo nikoli idealno urejena. Vedno obstajajo med ljudmi naravne in umetne razlike. Naravne razlike nastajajo zaradi starosti (otroci, ostareli), fizičnih in umskih sposobnosti, socialnega okolja (razviti, nerazviti) in lastne prizadevnosti. Božji načrt predvideva, da tisti z več talenti solidarno pomagajo tistim v potrebi, zato Karitas na vseh ravneh organizirano spodbuja, usklajuje in uresničuje dejavno krščansko ljubezen med ljudmi.
Jože Kočar, ŽK Komenda
|
