ŽUPNIJA SV.
MARJETE ANTIOHIJSKE POLZELA
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
__
NASLOV: Župnijski
urad Polzela Trg sv.
Marjete 1 3313 POLZELA tel.: 059
113 867 e-mail: zu.polzela@rkc.si matična št.:
1230107 davčna št.:
88601099 TRR: 0510
0801 5089 603 TRR Karitas: 048350002915004 SLUŽBE,
SKUPINE, VODITELJI: Župnik soupravitelj: Mirko Škoflek gsm: 041 634 392 e-mail: mirko.skoflek@rkc.si duhovni
pomočnik: Jožef Kovačec e-mail: joze.kovacec@rkc.si gsm: 041 742 965 upokojeni duhovnik:
Viktor Arh Dom
upokojencev Polzela Cesta v Šenek tel.: 031 548
914 zakristan: Drago
Stropnik, Orova vas tel.: 041 259
317 Župnijski
pastoralni svet (2015-2020): Marija B., tel.: +
386 (0)41 793 849 Ana B., tel.: +
386 (0)31 622 301 Marjan B., tel.: +
386 (0)3 700 27 18 Marija G., tel.: +
386 (0)31 568 423 Slavko H., tel.: +
386 (0)3 572 02 47 Blaž J., tel.: +
386 (0)3 572 00 66 Emica J., tel.: + 386 (0)31
783 762 Janca K., tel.: +
386 (0)31 559 635 Marija K., tel.: +
386 (0)41 526 275 Anita K., tel.: +
386 (0)031 515 180 Andreja L., tel.: +
386 (0)3 572 20 45 Martina L., tel.: +
386 (0)30 317 954 Marta M., tel.: +
386 (0)31 863 239 Stanko N., tel.: +
386 (0)41 404 533 Ida R., tel.: +
386 (0)31 469 617 Franc R., tel.: +
386 (0)31 731 726 Janja S., tel.: +
386 (0)41 439 169 Marko S., tel.: +
386 (0)41 381 472 Mateja S., tel.: +
386 (0)31 749 140 Drago S., tel.: +
386 (0)3 572 23 10 Fanika V., tel.: +
386 (0)3 572 02 12 Marko Z., tel.: +
386 (0)41 742 981 cerkveni
ključarji: Anton
S. (župnijska cerkev)
tel.: 041 731
709 Stanko
N. (župnijska cerkev) tel.: 041 404
533 Felix
S. (podružnica na Gori Oljki) tel.: 031 676
888 Jože M. (podružnica na Gori Oljki) tel.: 041 269
389 Alojz
F. (podružnica na Vimperku) tel.: 041 585
456 Franc
O. (podružnica na Vimperku) tel.: 03 572 06 67 voditelj ŽPS Marko S.,
Polzela tel.: 041 381
472 voditelj ŽGS: Anton S.,
Orova vas tel.: 041 731
709 predsednik
Župnijske karitas: Blaž J.,
Polzela tel.: 041 968
925 vodstvo
zakonskih skupin: Tone Z.,
tel.: 041 569 996 Marko S.,
tel.: 041 381 472 Barbara K.,
tel.: 041 656 108 voditelj
ministrantov: Drago S.,
tel.: 041 259 317 voditeljica
mladinske skupine: Andreja L.,
Polzela tel.: 031 413
568 voditelja
skupine animatorjev za oratorij: Erik C.,
Orova vas tel.: 070 910
052 voditeljica
molitvene skupine: Marija G.,
Podvin pri Polzeli tel.: 031 568
423 zborovodje in
voditelji zborov in glasbenih skupin: Mija N. (MePZ, MoPZ), tel.: 041 786
498 Marko
S. (MePZ 'Oljka'), (združeni PZ) tel.: 041 381
472 Mateja
S. (COPZ 'Cekinčki'), tel.: 031 749
140 Sabina F.
D. (skupina 'Margareta') Monika R., Katja N. (VIS 'Marpole') Franci
O. (kvintet Lastovka) organisti: Mija N., tel.: 041 786 498 Marko S., tel.: 041 381 472 Branko N.,
tel.: 041 478 981 Veronika R.,
tel.: 031 810 462 Anita K.,
tel.: 031 515 180 Sabina P.,
tel.: 051 235 427 Katja N.,
tel.: (041 478 981) Anja N.,
tel.: 041 970 120 Monika R.,
tel.: 070 368 421 Lucija R.,
tel.: 051 736 131 Erik C.,
tel.: 070 910 052 Katarina R.,
tel.: 031 261 579 ------------------ Katarina F. Martina N. Č. Maruša Š. Izidor K. Snežka P. Karolina V. katehistinje: Andreja L.,
tel.: 031 413 568 Anuša S., tel.: 031 884 353 Felicitas N., tel.: 051 223 358 Jelka P.,
tel.: 031 556 493 Sandra V.,
tel.: 031 708 058 --------------------- Branka B. Gorazd B. Erika B. Franc Š. Marija H. Marko S. Milica K. Mojca S. Vianeja P. animatorka za
misijone: Mija B.,
Ločica voditeljici
skupine za pogostitve: Janca K.,
Orova vas Mira K.,
Orova vas odgovorni za prireditve: Martina L.,
Polzela Andreja O.,
Polzela odgovoren za
žup. dneve: Marko S.,
Polzela voditelji
skupin za čiščenje in krašenje: Ida R. (Breg pri Polzeli) Rudi J. (Ločica ob Savinji) Mira K. (Orova vas) Vera O. (Podvin pri Polzeli) Ida C. (Polzela 1) Franc
R. (Polzela 2) Emica R. (Založe) |
|
Kot cerkvena postojanka se Polzela prvič omenja v gornjegrajski listini iz
leta 1255, v kateri nastopa kot priča v zadevi gornjegrajskega samostana
polzelski kaplan Hartvik (Hartwicus
cappelarius in Hellenstain).
Osem let kasneje, namreč 1263. leta, je isti Hartvik
postal že župnik na Polzeli (Hertwicus plebanus in Haelnsteyn).
Nastanek polzelske župnije moramo datirati v čas pred leto 1256 že zaradi
tega, ker nikoli ni bila inkorporirana stiškemu samostanu kakor njena matica
župnija v Žalcu. Po najverjetnejšem izumrtju polzelskih vitezov v sredini 13. stoletja
nastopa med leti 1269 in 1286 kot lastnik polzelskega gradu župnik Hartwig, ki je bil hkrati savinjski dekan. 1323, po
novejših podatkih pa celo leta 1263, je bil grad in cerkev sv. Marjete, že v
rokah malteškega viteškega reda, upravljali pa so ga komendatorji,
ki so skupaj z župnijskim vikarjem v njem tudi prebivali. Malteški vitezi so
na Polzeli delovali do leta 1780. V letih od 1453 do 1787 je v župniji deloval tudi dominikanski samostan
Novi klošter. 1771 je pri do tedaj podružni cerkvi sv. Andreja ustanovljen vikariat,
1790 pa samostojna župnija Sv. Andraž nad Polzelo. Stari del sedanje polzelske cerkev je pozidan sredi 13. stoletja, novi
del leta 1988 (Adi Miklavc). 1988 je cerkev tudi posvečena. God župnijske
zavetnice sv. Marjete Antiohijske: 20. julij. Župnijo sestavlja 6 vasi. Število prebivalcev vsa leta narašča. V letu 2020 je bila situacija sledeča:
______________________________________________________ Marolt Marijan, zaupnik Spomeniškega urada za Celjski
okraj, 1931 v Umetnostni spomeniki
Slovenije, III. Dekanija Celje, str.: 256-261) (o stari cerkvi piše: … Že v 13. stoletju je stala cerkev na sedanjem mestu, ostala je
v glavnem prav ta srednjeveška cerkev še ohranjena, čeprav je med današnjimi
prizidki komaj mogoče slutiti nekdanjo romansko cerkev. V drugem nadstropju zvonika so še prav dobro vidni ravni skladi
napol obdelanih kvadrov iz domačega peščenca iz kakršnih je bila zgrajena
cela nekdanja cerkev. Ta cerkev je imela približno 11 m dolgo in 9 m široko
ladjo, ki je bila kaka dva metra in pol nižja od sedanje ladje, njeno
pročelje pa je bilo zaključeno s trikotniškim čelom. Višina te nekdanje ladje
je vidna še v zunanjščini, še boljše pa v zvoniku. Zaključevala jo je na vzhodni strani apsida. Ta romanska
cerkev je nastala v 12., event. v prvi polovici 13.
stol. V gotski dobi, enkrat v 15. stol., je bil
pred cerkveno pročelje prizidan zvonik, ki je v zvonici še prvoten, v
zunanjščini pa nekoliko predelan in pozneje, najbrž v baročni dobi, povišan.
V gotiki so morda podrli tudi apsido in dozidali večji, s tremi stranicami osmerokotnika zaključeni prezbiterij, vendar z gotovostjo
o tem ni mogoče govoriti. L. 1678. je bil vlit mali zvon, ki ga pa sedaj ni več. Nosil je
napis: Adam Rostauscher hat
mich gossen zu Graz
1678. Komendator Janez Kristijan baron Gloyach (1719
?-1729) je dal sezidati pri cerkvi nov prezbiterij. Malo verjetno je, da bi
šele takrat nadomestili nekdanjo romansko apsido z večjim prezbiterijem; kot
že omenjeno, je dobila cerkev prostornejši
prezbiterij najbrž že v gotski dobi, pod Gloyachom
pa je bil ponovno povečan in je
moral obsegati sedanji vmesni prostor med staro ladjo in sedanjim
prezbiterijem. Kmalu za tem, morda še pod Gloyachom,
a najkasneje v sredi 18. stol., pa so se izvršila v cerkvi še nadaljnja barokizacijska dela. Dvignili so ladjo in jo času
primerno presvodili, dvignili so tudi zvonik in mu
dali lepo baročno streho, nato pa prizidali na vsaki strani ladje kapelico.
Zakristija je bila takrat na levi strani prezbiterija, kjer imajo sedaj
prostor verniki. L. 1775. je vlil
Franc Kaiser v Celju srednji zvon. O velikem oltarju, ki je stal v cerkvi do l. 1882., piše župnijska
kronika, da je bil zelo bogato z zlatom okrašen. V njem je visela slika sv.
Marjete iz l. 1776., delo Antona I. Clostererja.
Najbrž je bil v tem oltarju tudi Marijin kip, ki je bil pozneje, l. 1882. prenesen v novi veliki oltar
in ki je sedaj shranjen v župnišču. Ta kip je tudi nekako iz
sedemdesetih let 18. stol. in je moral biti tedaj iz tega časa ves oltar. Clostererjeve slike ni več; po ohranjeni Marijini sohi pa
je soditi, da je bil ta oltar prav dobro delo. L. 1824. so bile nabavljene nove orgle, ki so pa bile pozneje
večkrat predelane. Iz l. 1842. je še ohranjen veliki zvon. Mnogo je prezidoval in urejeval cerkev
župnik Anton Balon (1868-1876). Pod njegovim pastirovanjem
je bil menda dozidan sedanji prezbiterij. Kakor tudi še ni dolgo tega, vendar
o tej dozidavi ni bilo dostopno nobeno zanesljivo izročilo in tudi ustna
izročila si naprotujejo. Novi prezbiterij kaže
precej zastarele oblike: osmerokotnik v tlorisu,
okorno zgrajen svod, toda to gre pač na rovaš konzervativnega
graditelja. V naslednjih desetletjih je bila povišana stara in zgrajena nova
zakristija na desni strani cerkve. Med l. 1871. in 1873. sta bila napravljena nova stranska oltarja,
l. 1882. pa veliki oltar, delo Angela Zorattija v
Mariboru. Povsem rokodelsko izvršeni psevdorenesančni
oltar se je umaknil l. 1930, novemu Sojčevemu. O nekdanji kapeli sv. Mihaela, ki je stala na pokopališču, ni
točnejših podatkov. OPIS.
Zunanjščina. Cerkev stoji kraj vasi, sredi obzidja (prejšnje
pokopališče) in je obrnjena s svetiščem proti vzhodu, tako da sledi v tej
smeri zvoniku pravokotna ladja s prizidanima stranskima kapelama, podaljšek
ladje s prizidanima zakristijama in s tremi stranicami osmerokotnika
zaključeni prezbiterij. Cerkev je dolga 28'10 m, široka v pročelju 9 m, v
globini stranskih kapel pa 16'20 m, Zvonik je pristopen skozi rahlošilaste prehode s treh strani. Zvonica je svodena križno, njen svod poudarja križno rebrovje, ki
izhaja iz malih konzol in je na vrhu speto z rozeto (15. stol., verjetno
začetek stoletja). Višje gori je razdeljen zvonik s pasovi v tri neenaka
nadstropja, ki so na oglih poudarjena z ojačenji. V drugem nadstropju sta dva
reda pravokotnih, na ajdovo zrno prirezanih linic, v vrhnjem pa polkrožno završene line z balustradami. Podstrešni zidec se nad kazališči polkrožno boči, Streha prehaja iz četverokotne
osnove v osmerokotno in pričenja v valoviti liniji,
se znatno zoži v pričetek močne čebulje, na kateri
stoji zelo dekorativno razčlenjeni baldahin, čigar streha prehaja v manjšo čebuljo z vitkim zaključkom; jabolko, križ. - V
pravokotno ladjo vodi izpod zvonice preprost vhod, na levem pročelnem krilu
pa novejše vijugaste stopnice na kor. Pri vhodu na kor je vzidan kropilnik z
reliefom dekorativne glave ok. 1500. Ladja ima spodaj pravokotna in nad temi
polkrožna okna, ki pa so deloma vsled poznejših dozidav zazidana. Sredi ladjine dolžine sta na obeh straneh prizidani kapelici,
ki sta zaključeni s tremi stranicami osmero-kotnika in imata v zahodnih
stenah po eno okno, Na ti kapelici sta prizidani levo stara, desno nova
zakristija, obe enonadstropni, s pravokotnimi okni, segajoči prav do
prezbiterija, tako da del ladje in pa podaljšek od zunaj nista vidna.
Prezbiterij je zaključen plitvo s tremi stranicami osmerokotnika,
od katerih sta poševni krajši kot prečna, zaključna, V vzdolžnicah
prezbiterija je na vsaki strani eno pravokotno in nad tem ovalno okno, v
zaključno steno so vzidane reliefne zvezde, morda s kakih gotskih sklepnikov.
Streha: opeka, na zvoniku pločevina. - Pri vhodu v ladjo je vzidan kropilnik
z letnico 1675., poleg tega pa so v cerkveno zunanjščino vzidani nekateri
nagrobniki, tako Marije Kircher iz l. 1819. s
trikotniškim zaključkom, Ane Marije Novak iz l. 1836. s segmentnim zaključkom
in ogelnimi akroteriji ter deloma železni, deloma
kameniti klasicistični spomenik Jakoba Perscheta iz
l. 1836. Poleg cerkve stoji še Dolinarjev spomenik v svetovni vojni padlim
vojakom iz l. 1927.: lev na visokem podstavku. Notranjščina. Pri vhodu v 9.50 m dolgo in 6.95 m široko ladjo kor na dveh
pravokotnih stebričih; ta kor pa sega s prednjim delom preko stebričev do
slavolokov, ki vodita v stranski kapeli, in je svoden na kompliciran mrežast
način, kateri spominja na svodenja v začetku 17.
stol. Vendar je poznejši, morda šele iz začetka 19. stol. V kotu pri vhodu
sta namreč vzidana dva pilastra, ki sta bila postavljena za časa barokizacije in je bil kor šele pozneje postavljen. Dva polslopa ob vsaki vzdolžnici
ladje delita ladjo v tri dele, od katerih je prvi, pri vhodu, za dolžino
omenjenih pilastrov daljši od ostalih dveh. Nad polslopi
leče ob vzdolžnicah venčni zidec, počez pa so polslopi zvezani z loki. Med polslopoma
vodita polkrožno zaključena slavoloka v stranski kapeli (ca. 3X3 m), ki sta
opremljeni s plitvimi, komaj nakazanimi pilaštri.
Svodi ladje so banjasti, zgrajeni na globokih sosvodnicah,
ki se v sredi skoraj stikajo, dočim sta svoda kapel docela križna. Iz ladje
vodi 4.20 m širok, 1.10 – 1.20 m globok, polkrožno zaključen slavolok v 5.15
m dolgi in 4.85 m široki nekdanji prezbiterij, sedanji vmesni prostor med
ladjo in prezbiterijem, iz katerega vodi na levi širok prehod v staro in
preprost vhod v novo, zakristijo na desni. Ta prostor je križno svoden, prav
tako, kakor oktogonalni prezbiterij, ki se razširja
od tega prostora brez posebnega prehoda v svojo 5.25 m dolgo in 6.80 m široko
ploskev. Tudi v prezbiteriju so nakazani pilastri. Datirani so vsi ti
prostori že zgoraj v zgodovinskem uvodu. Oprema veliki oltar. Marmornata
menza, na tej pravokoten tabernakelj in polkrožno zaključen nastavek. Sredi
nastavka v krogu visoki relief Križanega, levo relief bronaste kače, desno
Mojzesa v puščavi, zgoraj Vstajenja; na vrhu kip Brezmadežne. Zadaj napis:
Načrt in kiparstvo Ivan Sojč, Karel Kociančič kamnosek Maribor 1930. - Oltarju treba urediti
še okolico. Stranska oltarja. Psevdorenesanca.
1871-1873. Levi: slika o., pl., ca. 80X160, sv. Anton Puščavnik, kipa sv.
Jožefa in Boštjana, slednji iz druge četrtine 18. stol. V menzi svetniški
okostnjak z vezeninami iz prve polovice 18. stol. - Desni: pendant
prejšnjemu. Slika M. B.; kipa sv. Agate in Rozalije sta iz druge četrtine 18.
stol. Pridežnica z reljefi Dobrega pastirja,
evangelistov in pridige na gori. Iz druge polovice 19. stol. Slika Roženvenske
M. B. Iz druge polovice 19. stol. Iz istega časa je križev pot. Orgle. 1824,
pozneje predelane. Napisna plošča v vmesnem prostoru med ladjo in prezbiterijem.
45X53. HIE LIGT BEGRABEN DER WOLL EDLE GEBORNE HER HERR CARL FRIDRIH ◦ V ◦ V ◦
ZV GABLKHOVEN, WELLICHER IN MANATH OCTOBR (?) IN 1665. IAR
IN GOTT ENTSCHLAFEN SEINES ALTERS... EIN MANAT DEME DER ALLERHEGSTE GOTT GNEDIG SEIN WOLLE AMEN . . . SCHENEG DEN ◦ 1 ◦
IANVARI ◦ 1 ◦ 6 ◦ 6 ◦ 5 ◦ IAR. Zvonovi. 1. Zgoraj: BESCHÜTZE UNS HL. JOSEPH, v sredi reliefi križa, M. B. in sv. Mihaela po modelih iz srede 18.
stol., spodaj: FERFERTIGT VON ANTON SAMASSA lN LAIBACH. 1841. No. 419. Prej na Gori Oljki. 2. Zgoraj psevdogotski
venec, v sredi reljefi sv. Florijana, Pavla
Puščavnika, križanja in sv. Marjete po starejših modelih, a v novih psevdogotskih okvirih, spodaj: I. E. STROY PAROCHO, I. PERSCHE DOMINA
PATRONATUS DOMINI SCHÖNEGG, D. F. X. SCHABATZ ADV. ET PATRON. ADMINISTRATORE,
I. KOSCHETZ ET M. KOLSCHEGG HUIUS PAR. ECCL. SYNDICIS FUSA SUM AB ANTONIO
SAMASSA LABACI ANNO 1842. No. 495. 3. Ing. Bühl 1923. V župnišču so shranjeni kipi s prejšnjega velikega oltarja, in
sicer dober kip M. B. (110 cm) z atike iz sedemdesetih let 18. stol. in pa umetnostno
brezpomembni Zorattijevi kipi sv. Marjete,
Apolonije in Barbare. |