SV. FILIP - 1. st., apostol

 

 

 

Filip je bil iz Betsajde kakor Peter in Andrej in je bil najprej učenec Janeza Krstnika. Domnevajo, da je bil pokopan v Hierapolisu. Ostanki njegovega telesa so shranjeni v cerkvi dvanajsterih apostolov v Rimu. Apostolu Filipu pripisujejo tudi evangelij, ki naj bi vseboval Jezusove nauke, ki jih je oznanjal po vstajenju in jih egiptovski gnostiki zelo spoštujejo. Tako imenovana Filipova dela so apokrifne apostolske zgodbe, nastale verjetno v 3. ali 4. stoletju.

Filipa je poklical Jezus in ga povabil med svoje učence v Judeji, preden se je odpravil v Galilejo. Pozneje je Filip srečal Natanaela (Jerneja) in ga pridobil za Jezusa: »Njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki, smo našli: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natanael mu reče: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« (Mesto je bilo na slabem glasu.) Filip mu reče: »Pridi in poglej.« Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Natanae mu pravi: »Učenik, ti si Sin božji, ti si kralj Izraelov.« Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še kaj večjega ko to boš videl.« In reče mu: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in angele božje gor in dol hoditi nad Sinom človekovim«.

 

Iz Filipovega življenja vemo le malo. Pri prvem čudežnem nasičenju velike množice ga je Jezus skušal z vprašanjem: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?« Na Filipa so se obrnili grško govoreči Judje, ki so hoteli videti Jezusa. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, Jezusa bi radi videli.« Filip gre povedat Andreju, Andrej in Filip pa povesta Jezusu ... Evangelist Janez poroča o Filipu, da ni razumel Jezusovih besed: »Nihče ne pride k Očetu, razen po meni. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta. Odslej ga boste poznali in vidite ga.« - Filip mu reče: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu odgovori: »Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal? Kdor vidi mene, vidi Očeta. Kako moreš govoriti: 'Pokaži nam Očeta?' Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni?«. Filip je omenjen v vseh apostolskih pismih.

 

Po legendi je deloval v Scitiji (sedanji južni Rusiji) in je bil križan in kamnan v Hierapolisu (današnji Pamukkale pri Denizili, vzhodno od Smirne). Po novejših raziskovanjih domnevajo, da v Hierapolisu ni živel in umrl apostol Filip, marveč diakon Filip. Njegov god, praznik njegovega mučeništva, smo obhajali do leta 1955 na dan 1. maja hkrati s sv. Jakobom mlajšim zato, ker je papež Janez III. (561-574) 1. maja posvetil cerkev dvanajsterih apostolov v Rimu, kjer počivajo nekateri sveti ostanki obeh apostolov. Ker je bil leta 1955 vpeljan praznik sv. Jožefa Delavca 1. maja, se obhaja praznik obeh apostolov 3. maja.

 

Apostola Filipa upodabljajo z latinskim ali Antonovim križem (egiptovski križ v obliki črke T, kot znamenje mučeništva) ali s palico v obliki križa. Na nekaterih slikah je upodobljen, kako s križem v roki kroti kače (zmaje) in meče z oltarja malike, ki medtem izdihavajo kužno sapo, zraven malikov pa leže bolniki. Filipa časte kot zavetnika klobučarjev in suknarjev.